9
Izegipala zuha 12 keza monó hozaló vamó
(Mat 10:5-15; Mak 6:7-13)
Izesú eza izegipala zuha 12-pala sele lo kemeake vegenalitini kigikagutí holosima gale gihiki kipiliki kimisilitave loko itó kivisi vegená kilími zokatave loko nenémini zámuza kimimó. Kemeake, Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó li kimiki kivisiti vegená kilími zokatave loko nokimisilike, * Luk 10:4-11 gakó láa loko lo kimimó: Gapo vitatoka netá matá aliki vamilo. Hánusa akiseaká gó peleti moni nene alemiki, itó gó lositá luhamiki vilo. Itita numuni makokú itiikima, ámina numukú akiliki niviki ámina apatotí vitave. * Apo 13:51 Apá makotoka likilími lamaná amikoma, ámina apá ahuliiki niviki vahé miliki likigisalotí mumusopa nene usagamá zi ahuliiki vilo. Loko lo kemekago, keza numutó namató vake Izesuni gakó lamaná nene li utó i kimi kimi iká kivisi vegená kilími zokiká amó.
Monó nagamí holokimiaká ve Zoní hili gakó
(Mat 14:1-12; Mak 6:14-29)
* Mat 16:14; Mak 8:28; Luk 9:19 Lá niago, agulizaki ve Heloté nene aposolote alévolé netá lilí niakumú geleake, agata gululusi gilimó nene, ve makolite Zoní nene heleneikutí oteake ámina netá loló noive liki nilago, itó makolite nene Ómasímini agepagutí gakó loaká i ve Ilaizá goha utó okave liki liaká niago, makolite nene gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegutí makóma Ómasímo alémo oteneive liki liaká amó nene, Heloté geleake, láa loko limó: Zonini luvana hukumóza, ve makokumú gakoláa nenémika liki lago nogulumó nene hí ve noitive. Loko loake, Izesuni ániganogo gilimó.
Ve 5000 nosánetá kemeko namó
(Mat 14:13-21; Mak 6:30-44; Zon 6:1-13)
10 Aposolo keza monó hozaló kimisilitotí atiginá iki iake, keza iki miliki a netakumú Izesuni avetó iki li amemó. Avetó iki li amikago, eza kelémoko vike kezáikó apá makó agulizá Petesaita numutó vi anitemó. 11 Lá niago, ve vená mukí keza giliake, Izesuni ámegetiki nivago, eza kelémo moloake Ómasímini gasovaló minoakalímini gakó lo kimike, kivisi vegená kelémo zokamó. 12 Lá noigo, únaká nene gamena asú inogo noigo, izegipala zuha 12-palamate iake láa liki li amemó: Leza mikasi gomopalaló nouninazo, vegená kimiselekako luhuva numutokagi iza gihiló numutokagi viki nosánetakumú vitagá iki niiki akatave. 13 Liki likago, Izesú nene lekezatini nosánetá kimiki nalo loko lokago, keza anotó aliki láa liki lamó: Peleti ligizani lugaloka asú igo itó lagaha lositakó molonounimó nenazo, leza imane vegenalitini nosánetá voko meina hizeketatune loko nolape. 14 Liki lamó nene áminaló mina véa 5000 nenéminiki niago giliake láa liki likago, Izesú nene izegipala zuha láa loko lo kimimó: Mukí vegená nene 50 50 nenéminiki mulusi miliki minalo liki likitalo. 15 Loko lokago, keza izegipala zuhate láa liki likimikago, vegenáma mulusi miliki niago, 16 Izesú nene peleti ligizani lugaloka asú igoma itó lagaha lositámagi aleake, okulumakú okenava oko nánigake Ómasi agepoka loake peleti gitegeake, ámina nosánetá gona miliki kimitave loko izegipala zuha kimimó. 17 Lá okago, vegená mukilite nikake kagatupa okago, nosánetá lumáa ali nupa iki gosúveha 12 vaí okago ali milamó.
Pitá Izesuni mogonamú lo utó imó
(Mat 16:13-19; Mak 8:27-29)
18 Gamena makó nene Izesú eza Ómasiloka loko noigo, izegipala zuha kezagó neneló niago, eza loká oketake vegenalite nenikumú éahove liki liaká niave. 19  * Mat 14:1-2; Mak 6:14-15; Luk 9:7-8 Loko lokago, keza láa liki li amemó: Monó nagamí holokimiaká ve Zoníma goha utó noane liki liaká niave. Itó lugáate nene Ilaizá gozapá okulumakú iti vema goha lemeko minane liki liaká niave, itó lugáate nene gozapá Ómasímini agepagutí gakó liaká vegutí makó nene galegutí otekave liki liaká niave. 20  * Zon 6:68-69 Liki likago, Izesú loká oketoko lekelisi nenikumú éahove liki liaká niave. Loko lokago, anotó aleko Pitá nene geza Ómasímo gologí oletatane loko lo mololeta vema noane, loko limó.
Izesú hiliti gamenamú epoapoga limó
(Mat 16:20-28; Mak 8:30–9:1)
21 Láa loko lokago, Izesú láa loko lo hukoketoko limó: Lekeza imane gakó lo nolukumumó nene vegená makó li kememilo. 22 Okulumakutí lumu ve gihila neza nene monó gizapa vegi guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza miluma netá mukí nimiiki není ánigi goselé ikiko nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve.
23  * Mat 10:38; Luk 14:27 Loko loake, vegená mukí láa loko lo kimimó: Vegená makolite není némegetatune liki nigilikima nene kugupémo giliti netá matá nene gili ahuliiki zohota zaló kipili hilinigi miluma netá ali gihikitatakumú gamena gamena gili zagiiki némegetiki ataze. 24  * Mat 10:39; Luk 17:33; Zon 12:25 Makó keza kigika kemeníini ali amánapa iki minata vegená nene kigika kemeni gopa inogo ive. Itó makó keza nene nenikumule liki kigika kemeni vínasi ahulatamó nene alévolé kemetameni alitamó neve. 25 Makó keza mikasímini amupiló ne netá ali asú niko kezáini kigika kemeni gopa okoko tolova itimó nene, mikasiuka henonimámo nana oko kelémo lamaná itive. 26 Ve makó keza nenikumupe monónemupe avetó itakumú kovoza hilitimó nene, okulumakutí lumu ve gihila neza lapanáne itó aménehini lapaná nenémo numupiló itekiko apazá agelova kelémoko limito gamenaló nene keza kovoza hilimó nenéminoko nezagi nene kugulizá ale otitokumú novoza hilinogo ive. 27 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi ató nene nia vegená lekelikutí lugáa makó hilinamiki ha niko Ómasímo gizapa oketatimómámini zámuza utó okiko ániganigave, loko limó.
Izesuni agupe haitolímini imó
(Mat 17:1-13; Mak 9:2-13)
28 Izesú ámina gakó lo kemeake, gamena 8-ía nenéminoko oko vokago, Pitani Zonini Zemusini kelémake agokaú Ómasiloka linogo itimó. 29 Itike Ómasiloka loko noigo, haitó agoka agepa ale noluhake noike gineganevámo gizopa vaevae loko minamó. 30 Lá noigo, galinali ve lositá Moseko Ilaizako keza okulumakutí utó ikasike Izesugegi gakó ligili hagili ake, 31 okulumalímini gonanalivagi niasike, Izesú nene Zelusalega noheleko Ómasímo lo mola netá loló itikumú ligili hagili amó. 32  * 2 Pit 1:17-18 Lá niago, Pitagegi kogómula ahihí okago, kovó akinakutí otiake ánigamó nene, Izesú eza lapanalagi noigo itó ve losima ezagi niasigo ánigamó. 33 Ánigikago, ve losima keza ahulimiiki vinigi niasigo, Pitá láa loko Izesuni lo amike limó: Monó gizapa velemaka, imaneló minuhá laga okaze. Lá okanazo, gaizopa losive makole geleketatune, makó geile, makó Mosenive, makó Ilaizanive loko limó nene gakó gele guni amike gopa limó. 34 Loko noli agepagi límusímo lemeko ze hitokimikago, límusi hitoketakumú kehelele vizimó. 35  * Luk 3:22 Lá noigo, límusigutí Ómasímo láa loko limó: Imane gipáne alémo etó onou gipáne noize. Aí gakó gili alilo. 36 Gakó láa loko utó okago, giliake ánigamó nene Izesú ezáagó noigo ánigamó. Ánigiake, ámina gamenaló ániga netakumú kegepa apiziake avetó iki vegená makó nene li kememamó.
Izesú holosi golesa mina gipa alémo zokamó
(Mat 17:14-21; Mak 9:14-29)
37 Akiake gó lokago, agokagutí limiake niago, vegená mukí iake Izesugegi hotu lamó. 38 Hotu liake keikutí ve makolímo gakó napagutí láa loko limó: Monó gizapa velemaka, není gipa hamokó oko ánigatane loko loká nogetuve. 39 Holosi makolímo aleko alévolé oake noigo, galinali gopaga loaká noive. Lá noigo, holosi nenémo alémo mómoká goha okago, sehovala veleaká noive. Itó apeleva apeleva oko noike litá oko ahulotosá amive. 40 Itó izegipaka zuha nene holosima apiliki amisilitave loko lo kumumóza, amiselemitamó okave. 41 Loko lokago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza ató imane gili alévolé amake mulutikú amánapa iki minamó neneta lekelikumú goselé nepelekave. Lekezagi gamena gamena minoloko iteko minokugo gili alévolé itahe. Lá ikaze, gipaka imaneló alémoko ano. Loko lokago, izegipama Izesutoka noago, holosi nenémo mikasiloka ahelú okago pou loko akonoigo, alémo mómoká imó. 42 Lá okago, Izesú nene holosi golesama gahá amike namisilike, ámina gipa alémo zokoake, goha amelahitoka alémo atiginá imó. 43 Lá noigo, ve vená mukí keza Ómasímini zámuza napamú sigaga sagaga lamó.
Izesú hiliti gamenamú goha epoapoga limó
(Mat 17:22-23; Mak 9:30-32)
Lá iake Izesú oko moloko i netakumú sigaga nilago, Izesú nene izegipala zuha láa loko lo kimimó: 44 Lekeza imane gakotó lakagata miliki giliki minalo: Okulumakutí lumu ve gihila neza gala vetini kigizakú nene nepele hilitune liki nilími milanigave. 45 Loko limóza, nene gakolímini mogonáa gilikatave loko kigika kagata koló amimó nenazo, keza gili vevesamake, ámina gakokumú loká itanigi kehelele vizekago loká itamamó.
Vegená mukikutí éaho livilegeko noive.
(Mat 18:1-5; Mak 9:33-37)
46  * Luk 22:24 Lá ikago, izegipala zuhamate gakokumú lova hizeke lelikutí éaho livilegeko agulizaki vele minative liki lamó. 47 Nilago Izesú eza kigikagú nigele gakó geleake izegipa koma makó alémoko ake amatoka alémo oteneike, 48  * Mat 10:40; Luk 10:16; Zon 13:20 láa loko lo kimimó: Makó keza nenikumule liki izegipa koma áimanémini nasahilí ikitatamó nene, není nasahilí inimiaká niamó gelekave. Itó makó keza nasahilí initatamó nene nimisili ve aménehini nasahilí itatamó gelekave. Lekelikutí ve makolímo lemeko nouve loko giliti ve nene Ómasímo alémo ve napa loló okiko likivilegeko minanogo ive.
Lekelí gala ve noamitimó nene lekelikutí ve noinogo ive
(Mak 9:38-40)
49 Loko lokago, Zoní láa loko lo amimó: Gizapa velemaka, leza ve makolímo geí gugulizató like holosi golesa nene vegenalitini kigikagutí kepeleko nokimisiligo ánigunimó nene lelí lémegetami ve nenazo, géneka lotunimole. 50 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Lekeza géneka litamilo. Ve makó keza lekelí gala velini niamitamó nene lekelikutí ve ninigave, loko limó.
Samalia vegená makolite Izesuni alími milamamó
51 Ómasímo Izesuni goha okulumakú alémoko ititi gamena alitokago, Izesú nene Zelusalega vitove loko alévolé oko agata gilimó. 52 Lá oake ve makó kimiselekago, vake Izesú atikumú ali vatí itanigi Samalia mikasiuka apá makotoka vi anitemóza, 53 Samalia vegenaki Zelusale vegenaki kogoka hotopotó minamó nenazo, Izesú eza Zelusalega vitove loko likumú goselé kepelekago alími milamago, 54  * 2 Kug 1:9-16 izegipala zuhagutí Zemusiko Zoniko keza nene suni ánigikasike láa liki li amesimó: Guivahanitemaka, leza lokuko okulumakutí lolímo lemeko imane ve kepele gesá itive loko nogelepe. 55 Liki likasigo, Izesú mino viligoake gahá kimimó. 56 Gahá kemeake haitó apatoka makó vamó.
Izesuni ámegetanigi mini viliga vegená
(Mat 8:19-22)
57 Gapoloka nivago, ve makolímo Izesuni lo amike vitanitoka vitanitoka nene neza gémegé gémegé oko minanogo uve. 58 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Mikasi koló onoikú nene gahate itiaká niave, itó namatini numúini nemóza, okulumakutí lumu ve gihila neza akato numuníne itó gotóneló za nomigo vitagá noumó nenazo, makó vitíive loko nolape. 59 Loko loake, ve makó nene geza oko némegetozo. Loko lokago, eza láa loko limó: Guivahanínemaka, geza gelekako nene, neza minoko améneho helekiko vinake gale zemikinake gémegetatove. 60 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Hilinita vegená gale zikimiaká hoza nene kigika heleneiti vegená kezagi ámina hoza alitamó neve. Géisi nene voko Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lo utó oko lo kemezo. 61  * 1 Kug 19:20 Loko lokago, makolímo láa loko limó: Guivahanitemaka, geí gémegetanogo noumóza, voko není numukú nia vegenáma kemesosoka lokinake gémegetatove. 62 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Ve makolímohe makolímohe není hozagutí mino viligatimó nenémo Ómasímini gapogú hoza alitimoláa nomive, loko limó.

*9:3: Luk 10:4-11

*9:5: Apo 13:51

*9:7: Mat 16:14; Mak 8:28; Luk 9:19

*9:19: Mat 14:1-2; Mak 6:14-15; Luk 9:7-8

*9:20: Zon 6:68-69

*9:23: Mat 10:38; Luk 14:27

*9:24: Mat 10:39; Luk 17:33; Zon 12:25

*9:32: 2 Pit 1:17-18

*9:35: Luk 3:22

*9:46: Luk 22:24

*9:48: Mat 10:40; Luk 10:16; Zon 13:20

*9:54: 2 Kug 1:9-16

*9:61: 1 Kug 19:20