14
Iesu humbuto tasora avo ke kasea
(Matthew 26:1-5; Luke 22:1-2; John 11:45-53)
Eto jarukari ta Pondo te bread sivo ikae pajirae amita pondo te puvurae iji heriso amita kihi ta Judea ta priests pepeni te ke pepeni simba ari embopo te aingeto Iesu daingeto kiae ojikari na humbuto tasora avo ke kasihe einge ea, “Ungote pondo iji te aisora amo embo na ereto jujune aisora avoeto pondo irae au isimba ta aisora.” ainge ea.
Da Bethany ai ta Iesu oil na kuhena
(Matthew 26:6-13; John 12:1-8)
Eto Iesu amo da Bethany ai embo Simon amo kini umbuna te mahu kojari amita bande ta arumbeto indie mihinu evohu vahai amina oil mune te javo Nard bottle isapa ta avo humbuto puvuto teto pejeto Iesu ta siro ta kuhena. Eto oil amita koro amo pajire be avo eto embomeni na kito tumo ue ke einge ea, “Pamone emina oil na ombuto koro tapa 900 kina humbuto donda ambu embo ta ikaehija avo aijaja ere ua” ainge ijie isembeo Iesu na ke einge ena, “aravora tovu, do eto amita degi tunga osaga ere ikeheve? Amina ari javotoho nau degi ta ehija. Eto donda ambu embopo na iji tapa ungo ga mihiroro ari javotoho aisova te na ungoga iji tuho iresona. Eto na kovasora avoeto hamo nau nununga ana amita uje na amita degi nei do irae avoeto oil na ere kuhihia. Eto na ungota degi erena, God ta ke javotoho enda nei ta nei ta hande aisora amo evohu erevi hotembihe ari do ehija emiga tapa hande aisora.” ainge Iesu na ena.
Judas na Iesu harikasi sija ena
(Matthew 26:14-16; Luke 22:3-6)
10 Eto Judas Iscariot amo ambotani 12 rate vahai amina pambuto priest pepeni ta degi Iesu umbara harikasuja ke enu 11 ingito tunga javotoho eto amita degi koro ikasi ke eo, Judas na pambuto Iesu isoro embo ta degi harikasuja avo sija ena.
Iesu na amita ambotani ga pondo ena
(Matthew 26:17-25; Luke 22:7-14,21-23; John 13:21-30)
12 Eto bread sivo ikae pajirae amita pondo te Jarukari pondo te iji puvunu o sheep meni teto heveto pene gaga ta ikea iji amikote ambotani na puvuto Iesu ta degi ke einge ea. “Umo Jarukari pondo indesoa amo degi dainge nununga ara uje ere oe?” ainge eo, 13 Iesu na ambotani humbuto ke einge ena, “Ungo embo heriso pambuto da jo ta embo vahai umo higi jigito puvutuhurou hambuto embo avo ambo ambo ue pambuto 14-15 bande dainge horasuja ai ta amiga horeto bande mamo ta degi ke einge evujo, ‘Ahe poekari embo na ambotani ga bande jo dainge horeto Jarukari pondo indoro?’ ainge avo embo amina bande jo peni vahai i ta gaga te avo arumba te tapa mihera ai Jarukari pondo evujo nununga are.” ainge enu, 16 ambotani heriso na da ta pambuto Iesu na donda do do ena avo inono ta kito Jarukari pondo nununga ea. 17 Eto mume sihukihinu Iesu na amita ambotani 12 ga pambuto 18 gaga ta arumbeto indie mihio Iesu na ke einge ena, “Na ke be erena, ungo namote tapa indie miheva embo vahai na na humbuto kitoho embo ta ingeni ta ikasuja” ainge Iesu na enu 19 ambotani na osaga kito embo vahai vahai na “Namo rete?” embo nei na “Namo rete?” ainge eo 20 Iesu na “Ungo ambotani 12 rate vahai na namote bread humbuto su heva jo ta kaimbeto ere india amina harikasuja. 21 Rate God ta ke ta kajari amo Embo ta Meni na pehasuja ainge ena avoeto pehasora te aja to erena, harikari embo avo e na ingae toaehija amo osaga memenga mane kiaehija.” Ke ainge Iesu na enu.
Bada ta pondo
(Matthew 26:26-30; Luke 22:14-20; 1 Corinthians 11:23-25)
22 Embomeni indie mihio Iesu na bread humbuto God ta degi pekihe ingeketo ambotani ta hande ue ke einge ena, “Hamo nau erevi humbuto indavu,” ainge 23 eto aguhu humbuto God peketo ikenu indio 24 ke einge ena, “Emo orosa nau embo isapamane avoembo noma kajari ta orosa overekehena. 25 Eto ungota degi ke be erena. Na esi be ta mu mane indesona te God ta tihi jigari degi ta horeto esi mu eha indesona,” Iesu na ke ainge enu irae enu 26 haveni eto tiri Olives ta pambua.
Peter na Iesu kiae ke aisuja avo Iesu na harikena
(Matthew 26:31-35; Luke 22:31-34; John 13:36-38)
27 Eto tiri Olives ta mihio Iesu na ambotani ta degi ke einge ena, “God ta ke avo kajari einge mihia ‘Na o sheep simba ari embo tano pehau o sheep sio sao pambasora’ amita ke be amo na kogue me ururou sio sao pambasova 28 rate God na au vasiri te ereto Galilee pahurono ungo ambota pambasova,” ainge enu 29 Peter na ke einge ena, “Eto ambotani nei nei avo umo toto pambasora te na vahai avo umo mane toto pambasona,” ainge enu 30 Iesu na Peter ta degi ke einge ena. “Na no degi ta erena iho vujae mihirou mume orohuta inena na kiae ke tapa 3 ainge ijiro ohora javone heriso aisuja” ainge enu 31 Peter na ke vasiri te tapa einge ena, “Na umote tapa pehasora te nanena umo kiae ke ana erea!” Ainge Peter na ijinu ambotani tapa na Iesu mane egikasi ke ea.
Iesu na degi javo Gethsemane ta pari ena
(Matthew 26:36-46; Luke 22:39-46)
32 Ainge eto enana na degi javotoho dagogotambu javo Gethsemane ta pahue Iesu na ke einge ambotani ta degi ena. “Ungo ei arumbevu, na pari asina” ainge 33 eto Peter te James te John te aingeto humbuto pahue osaga peni vahai kogue 34 enana ta degi ke einge ena, “Jo nau ta osaga peni vahai mihia amina oi ambure arako ere ona avoeto ungo ei ta mihie na simba evujo,” 35 ainge eto isapa imihe enda ta veto sapura amita degi ere puvutuhua avo tiumbeto pambaja 36 Mamo ta degi pari einge ena, “Ajao Mama, umo ari tapa amo inono avoeto aguhu erevi mane indona ke ao ingito toane, eto uje nau avo irae rate uje no avo aisona.” ainge Iesu na pari 37 eto ereto imihe ambotani ere evia avo kito Peter ta degi ke einge ena. “Simon, umo iji isapa simba ari uje ae ue ere evete? 38 Ungo simba ue pari evu. Eto ainge ae amo ungo Satan na engekasuja te ungota ahihi jo ta na aisi uje ere ua te hamo avo ivo ambu ere ua.” ainge eto 39 veto imihe pari mahu ena avo ehako pari 40 eto veto imihe ambotani jenetiuketo ere evio ujena te ke mine ari inono ae kito 41 egerembeto pari ehako enu irae enu veto ambotani ta degi ke einge ena. “Ungo jangu indie ere evevete? Aravora inono eheva, te Embo ta Meni embo sasapura ta ingeni ta ikari iji puvija, 42 erevu! Na harika embo puvuto ere hua.” Ainge Iesu na ijinu.
Isoro embopo na Iesu andito jigito umbua
(Matthew 26:47-56; Luke 22:47-53; John 18:3-12)
43 Judas amo Iesu ta ambotani 12 rate vahai amite Judea ta priest pepeni te embo pepeni te ke pepeni simba ari embopo te aingeto embomeni ikeo asivo te kepata te humbuto Judas ga Iesu humbasi puvua. 44 Eto harikari embo amina “Na pambuto embo vahai andito mune aisona aravora humbuto pambuvujo” ainge mahu ena 45 avoeto puvuto Iesu ta degi tihi tambueto pambuto, “Ahe poekari embo” ijie andito mune unu 46 isoro embopo na puvuto Iesu andito jigito humbuho 47 embo vahai na amita asivo kororo eto humbuto priest peni ta pure embo vahai amita oje jeto tiukenu 48 Iesu na enana ta degi ke einge ena “Na pegene embo mane rate asivo te kepata te jigito na humbasi ere puvuhova 49 te na iji tapa temple jo ta embomeni ahe poekehena amikote na humbaeheva ta God ta ke mahu kajena avoeto ere ova,” ainge ijinu 50 ambotani na joru Iesu toto pahuo 51 meni singa vahai amina bo nei irae vahai amina pohuketo ambota pahunu 52 kito bo ta jigio bo houketo teho hamo na pere huheveto pambuna.
Iesu ikeo koto ta hetena
(Matthew 26:57-68; Luke 22:54-55,63-71; John 18:13-14,19-24)
53 Eto priests pepeni te embo pepeni te ke pepeni simba ari embopo te aingeto vahaita horuketo mihio isoro embopo na Iesu humbuto pambuto ikeo hetena.
54 Eto Peter na ambota tunga te jaheki ue pambuto priest peni ta ke kasari bande huga jo ta horeto bande simba ari embopo ga ji erihe mihinu 55 priests pepeni te Judea embomeni ta council te aingeto bande jo ta Iesu ta sapura deire avo eto ingito taro pehaja ganoka eto ingia, 56 eto embo isapamane na ke hotembari nei te nei te sokova na eto Iesu ta sapura hambasi ea rate hambae ea. 57 Eto embo nei nei na ereto ke sokova na einge ea 58 “Embo emina ke einge eoi ingiora, ‘Temple ingeni na gerikari avo nanena ano karaun eto veau iji 3 ehako embo ta ingeni na ae avo nane aisona’ ainge eoi ingiora” ainge ea 59 amo tunga hotembari vahai na ae ra. 60 Eto Priest peni na ereto embo ta orohuta heteto Iesu ta degi ke einge ena “Embo isapamane na umo ganoka ere ora emo ke mine aote?” ainge enu 61 Iesu ke mine ae enu ehako Priest peni na ke einge ena, “Umo God jakeka eagora amita Meni Keriso rete?” ainge enu 62 Iesu na ke mine einge ena. “En, erea amo namora te ungo na Embo ta Meni God Sovera te amita ingeni be ta arumbeto uhu i ta johi ga puvurou kesova.” ainge enu 63 priest peni na ingito tumo ue amita bo jigito osesekihie 64 ke einge ena, “Aravora embo emita pehumba ke irae ehija rate ke sapura be eria amo God ta javo ere uhua avoeto ungo council te embomeni te ungota ke deire avo evujo,” ainge enu enana jo vahai eto taro pehaja ke ijie 65 embo nei nei na urumbihe hamo ta isuva ue tombu togeto ke einge ea “Peroveta, amuna umo ere toroi?” ainge ijie torue humbuto isoro embo ta ingeni ta ikeo humbuto ingeni na tea.
Peter na Iesu kiae ke ena
(Matthew 26:69-75; Luke 22:56-62; John 18:15-18,25-27)
66-67 Eto Peter priest peni ta bande huga jo ta ji erihe mihinu Priest peni ta pure ari kakara na Peter kito ke einge ena, “Umo Iesu, Nazareth embo amita toho ra” ainge enu 68-69 Peter na “Umo ke do erea amo na kiae ra,” Ke ainge eto pambuto huga degi pe ta heteto mihinu pure ari kakara amina ehako embomeni areto mihia amita degi, “Embo emo Iesu ta ambotani ra” ainge 70 enu Peter na ingito “Ke amo ke be manera” ainge ena. Eto iji isapa mihimihe embomeni na “Ke be ra umo Galilee embo avoeto ungo vahaira” ainge eo 71 Peter na ke einge ena “Ungo ke ereva embo amo na kiaera te ke erena emo God ta tihi ta erena ungo be ingivujo” Ke ainge ijinu 72 di o hora javone heriso enu Iesu na ke mahu einge enu, “Umo na kiae ke ijiro di ohora javone iji heriso aisuja” ainge ena avo Peter na hotembeto osaga pajire be kito si ena.