3
3:1-12 Olionga Alumbelume Nokopo Kondopo Ungu Peangama Mindi Nimolomonga Ungu Te
Nanga angokeme, ⸤Pulu Yemone yembomanga ulu telemelema apurupe pilimbe kinie⸥ olio yemboma ⸤yunge ungume⸥ mane silimolo yemanga ulu telemoloma paa tondolo mundupe apurupe pilimbe kene enonga ye mare awisilini ‘⸤Pulu Yemonga ungume⸥ yemboma mane siemili.’ naa niengi. ⸤Aku nikirumunge pulumu niembo:⸥ Wale awisili olio ‘ulu ⸤peanga⸥ te temolo.’ konopu lepolie naa telemolo; ‘Ulu keri te naa temolo.’ konopu lepolie telemolo. Aku sipe ulume olio yemboma kinie pali wendo olemo. Yembo tene walsikele kepe ungu keri te naa nilimo liemo kanu yembomo yu yembo paa peangamo, yunge kangime pali manda nokopa kondomba.
Ungu nikirumunge pulumu isipe mele: Yembo tene ‘Kongi ote te nanga ungumu piliepili.’ nimbe yunge kerena aini te panjindilimo kanu kinie yuni ‘Otemo isipe pupili, isipe pupili.’ nimbe ainimu lipe sumbi sindilimo kinie otemo aku sipe topele topa pulimo.* Kongime mengo pungendo moko toko ka ambolko meli pulimele mele kongi otema aku telemelemondo nirimu. Sipi telemo mele piliengila! Sipime paa mele awilime nalo poporomene kolea lupe marenga topa mundumbe telemo kinie sipimenga sitiyama paa mele kangama nalo sipi kongono telemele yemane ‘Kolea tenga pumolo.’ konopu lekolie sitiyama ambolko pupú tolemele kinie ‘Pumolo.’ nilimele kolea akune pulimo. Aku sipe mele olionga alumbelumu kangimunge mele kangamo nalo yu yuyu kapi nimbe yunge imbi lipe ola mundulimo. Tepe kanga tene kolea awisili kuli-tepe nolemo mele eno piliengi! Alumbelumu tepe mélemola. Olionga kangimenga pali yu mele kelomo nalo yuni ulu pulu keri awisili tepalie kalume pali tepa kalaro mondopa, ⸤akumuni ungu nilimolo ungumene⸥ kuli-tepene koleamanga pali nolemo mele yemboma tepo kenjilimolo. Aku tepemo yu ⸤Pulu Yemone kurumenga nomi Setene lipe mundumbe⸥ tepe koleana ‘Ungu iko topalie “Setene” yuyu nimbendo “tepe koleamo” nirimu.’ ningu pilimele. Tepe koleamondo Mako 9:47-48, Mateyu 5:22, LLuku 16:23; Setene molemo mele Jono 8:44; bokumunge alsena anjokondo “42. Seten”. wendo omba kalemo tepemo.
Yembomane kongi kinie kera kinie wambiye kinie takera mele lupema kinie nomu kusana suku molemo melema kinie aku mele lupe lupe awisili liku ‘Aku melemane olionga nimolo ungume pilku teangi.’ ningu mane siku nokolemele, nalo yembo tene yunge alumbelumu aku sipe manda mane sipe naa nokolemo. Yu ulu keri tembando taka lipe naa pelemo mélemo; yemboma kolemele tomoma mele olionga alumbelune si nimbe pelemo.
Alumbelumuni kerena Awilimu olionga Lapamo kapi nimbu imbi lipu ola mundundulimolo; Pulu Yemone yu molemo mele aku sipe terimu yemboma alumbelumuni kepe ‘Molko kenjengi!’ nimbu, nimbu kenjilimolo. 10 Kere telune ⸤Pulu Yemo molo yembo te⸥ kapi nimbe imbi lipe ola mundundulimo ungu peangama kinie nimbe kenjilimo ungu kerime kinie wendo olemo. Nanga angokeme, aku sipe ulumu ulu peanga te molo. 11 Mana no telu pikipe wendo olemona no peanga te kinie no kombili teli te kinie telune wendo naa olemo. 12 Nanga angokeme, unjo piki te unjo ollipi mongo manda tombaye? Molo unjo waene te unjo piki mongo manda tombaye? Mateyu 7:16-20, Ou-Korini 5:6, Gallesia 5:9, Ipuru 12:15, Pe-Pita 2:13, Jutu 12. Aku sipe, no kombili teli tenga no peanga te manda wendo naa ombá.
3:13-18 Yembomanga Pilipe Konginjeli Peangamo Kinie Pilipe Konginjeli Kerimu-selonga Ungu Te
13 Enonga yembo te ungume mimi sipe pilipe, yembomanga ulume pilipe apurupe kondopa, pilipe konginjeli pelemoye? Aku sipe telemo yembo te molomu liemo ‘Yembomane yu sike aku sipe yembomo molemo mele ningu kanangi.’ nimbe yunge aulke andopa ulu tembama paa peanga liepili. Yu kara pupe yunge imbi lipe ola naa mundupe, konopuni pilipe kondopa, pilipe konginjeli pelemo ulu peangama mindi tepili. Aku temba kinie yembomane kanokolie ‘yu sike pilipe konginjeli peli yembomo molemo.’ ningu kanonge. 14 Nalo yembo mare imbi ola molemo molo teko kondolemele molo ulu telemele mele kanokolie ‘Aku siku naa molangi. Aku siku naa teangi. Olio aku sipu molemelanje papu.’ ningu eno-kinie konopu keri panjiku mumindili kolongi liemo aku siku konopuni pilimele mele ‘Tepo kondokomolo. Olio pilipe konginjeli pelemo.’ ningu enono kapi ningu imbi liku ola naa munduku, aku siku kolo toko ungu sikema toko manie naa mundeyo. 15 Aku sipe pilipe konginjelimu mulu koleana wendo naa olemo; ya ma koleana wendo olemo. We-konopu-oumenga§ bokumunge alsena anjokondo “29. olpela bel”. ⸤Pulu Yemonga⸥ Minimu naa molorumume perimu kanu konopumenga wendo olemo; aku sipe ulu wendo olemomanga lapamo depelemo yu.* Setene kanumu; bokumunge alsena anjokondo “9. devil”. 16 ⸤Aku ungu nikirumunge pulumu isipe:⸥ Yembo mare imbi ola molemo molo teko kondolemele molo ulu telemele mele kanokolie ‘Aku siku naa molangi. Aku siku naa teangi. Olio aku sipu molemelanje papu.’ ningu eno-kinie konopu keri panjiku mumindili kolemele ulume telemele yemboma molemele kinie eno molemelena yemboma konopu telune pupili naa molko konopu lupe lupe pepili molko, marene ulu pulu keri lupe lupema telemele akumunge ⸤‘kanu pilipe konginjelimu mulu koleana wendo naa olemo.’ nikiru⸥.
17 Nalo mulu koleana wendo olemo pilipe konginjeli akumu ⸤lupe⸥. Pulu Yemone pilipe konginjelimu yemboma silimo kinie kanu yembomane i siku telemele:
Ulu kumbinemo ulu kake telime telemele.
Ulu mare isipela: ‘Yemboma mindili naa siku
eno-kinie konopu telune pupili taka liku molko,
yemboma-kinie kara naa puku andiki teko
taka liku molko,
enonga nokoli yemane ungu nilimelema
mimi siku pilku teko,
yembo mare umbune pelemoma
kondo kolko liku tapondoko,
we yembo koropama molo kamakoma
apurou naa apuruku
yemboma kinie pali aku siku teko kondoko,
kolo toko ‘Ulu peangama teamili.’ naa ningu,
‘Temolo.’ nilimele mele sike telemele.
18 ‘Yemboma konopu telune pupili.’ ningu
ulume telemele yembomane poniena langi umbu mele
mundulimele. Konopu telune pupili ulume
poniena mundulimele kinie yemboma sumbi siku molko
ulu peangama tenge ulume poniena wendo ombá.

*3:3: Kongime mengo pungendo moko toko ka ambolko meli pulimele mele kongi otema aku telemelemondo nirimu.

3:6: ‘Ungu iko topalie “Setene” yuyu nimbendo “tepe koleamo” nirimu.’ ningu pilimele. Tepe koleamondo Mako 9:47-48, Mateyu 5:22, LLuku 16:23; Setene molemo mele Jono 8:44; bokumunge alsena anjokondo “42. Seten”.

3:12: Mateyu 7:16-20, Ou-Korini 5:6, Gallesia 5:9, Ipuru 12:15, Pe-Pita 2:13, Jutu 12.

§3:15: bokumunge alsena anjokondo “29. olpela bel”.

*3:15: Setene kanumu; bokumunge alsena anjokondo “9. devil”.