7
7:1-5 Olio Anjo Yando Apurupu Telemolo Mele Ungu Te* akumunge 7:1-2 LLuku 6:37-38; 7:3-5 LLuku 6:41-42.
1-2 ⸤Yesusini ungu mare nimbe molopalie ungu mare pea nimbendo:⸥ Kolomongo awili 5,6,7 pali Yesusini ma pangine ola molopalie wale telune yunge lombili andolime mane sipe nirimu.
“Enone anjo yemboma ⸤telemele ulume⸥ apurunge kinie aku sipe ⸤Pulu Yemone⸥ eno telemele mele yando apurumbela. Romo 2:1. Enone anjo yembomane telemele mele apuruku kanokolie “Teko kenjikimili. Tekemele mele Pulu Yemone kanopa keri kanopili.” ninge mele ⸤Pulu Yemone⸥ aku sipe eno apurumbe. Aku temba kene ‘⸤Pulu Yemone⸥ olio ulu telemoloma naa apuropili.’ ningu enone yemboma telemele ulume naa apurengila.§ Gallesia 6:4.
“Nuni angenanga mongona nurupulu te lemo kanoleno nalo nunge mongona unjo awili te lemomo naa kanoleno akumu nambemune telenoye? Nunge mongona unjo awili lemomo naa kanokolie angenando “Ano, nunge mongona nurupulu te lemomo wendo lindembo.” nambeko nilinoye? Topele mapele toli yembomo,* bokumunge alsena anjokondo “47. tupela maus”.
nuni nunge mongona lemo unjo awilimu ou wendo likulie pe kanoko kondoko angenanga mongona lemo nurupulumu manda wendo lindení.” ⸤nirimu.⸥ inie anjokondo 23:24.
7:6 “Ungumu Pilkulie Liku Su Singe Yemboma Temane Peangamo Naa Toko Siengi.” Nirimu Ungu Te
“ ‘Pulu Yemonga’ nilimele melema liku owa naa sieme. Nombalie pe topele topa eno nombanje kene aku naa teangi. Enonga mele peangama kongi angilimbena toko naa mundengi. Kimbuni kambilimbenje kene aku naa teangi.” ⸤nirimu.⸥
7:7-12 Pulu Yemo Mawa Tenge Melema Simbemonga Ungu Te akumunge 7:7-11 LLuku 11:9-13, Jono 14:13-14, 15:16; 7:12 LLuku 6:31.
“⸤Lapa, mulu koleana molemo yemo⸥ melema mawa teko “Si.” niengi. Aku tenge kinie melema sike simbe linge. ⸤Lapa molemona⸥ melema korangi. Aku tenge kinie melema sike kanoko linge. Ulke kerepulune angilku “Sukundu wamili.” niengi. Aku ninge kinie “Sukundu waa.” nimbe nambune tondomba. Mawa tenge melema sike simbe linge, koronge melema sike kanoko linge, “Sukundu wamili.” ninge kinie sike nambune tondomba. Aku temba kene aku teaa.§ Ou Kingime 3:5, inie anjokondo 18:19, 21:22, Jono 14:11-14, Jemisi 1:5-8.
“Enonga ye te yunge malo ombalie “Tata, pillawa kaloli te nambo si.” nimbé kinie yunge lapane yu kou mulú te simbeye? 10 Molo kangomone “Tata, oma te nambo si.” nimbé kinie yunge lapane wambiye te simbeye? 11 Pe eno konopu keri pepili molemele yembomane aku siku enonga ambolangoma mele peangama silimele liemo enonga Lapa mulu koleana molemomone “Melema si.” ningu mawa tenge yemboma mele peangama paa olandopa naa simbeye? ⸤Paa simbemo.⸥ 12 Akumunge, ‘Yembomane nu-kinie teangi.’ konopu leno mele nuni anjo yemboma aku siku teani. ‘Aku teangi.’ nikinu ulumuni Mosisini Pulu Yemonga ungu mane sirimu bokune torumumenga pulumu kinie, Pulu Yemone ungu umbu tondorumume pilku yemboma ningu siringi yemane bokune toringi ungumenga pulumu kinie,* bokumunge alsena anjokondo “26.2. Lo na Profet”. lipe tere lepa nilimo kene aku siku anjo yando yemboma-kinie teko kondangi.” Romo 13:9-10, Gallesia 5:14.
⸤nirimu.⸥
7:13-14 “Kerepulu Paa Kangana Eno Suku Pangi.” Nirimu Ungu Te
13 “Eno pala kerepulu kangamonga paa pangi. LLuku 13:24, Jono 10:7,9. Kolea kerine pulimo kerepulumu paa awilimu, akune pulimo aulkemo paa anjo yando pupe paa pará lemo akune yembo awisili mindili naa siku we we teko pulimele. 14 Nalo alieli konde molopa kondopa mindi puli koleana§ bokumunge alsena anjokondo “24. laip”. pulimo kerepulumu paa kanga, yunge aulkemo paa tengepea teli kangamo lemo kolo yemboma akune pungendo mindili silimelemonga yembo telu telu ningu mindi aku aulkemo kanokolie pulimele.* inie anjokondo 22:14, LLuku 13:24. Aku telemele kene eno kanu kerepulu kangamonga pangi.” ⸤nirimu.⸥
7:15-27 Yesusini “Pulu Yemonga Ungumu Naa Pilku “Sike Ungume Nikimulu.” Ningu Kolo Toko Ningu Sili Yema Onge Kanoko Kondoko Molaa.” Nimbe Liepi Liepi Torumu Ungu Te akumunge 7:16,18,20 mele LLuku 6:43-45*.
15 “Pulu Yemone ungu umbu tondolime naa pilku we kolo toko yando ningu singe yema onge kene kanoko kondoko molayo. Kongi sipisipi paa taka liku molemele mele aku siku kanu yemboma ongo molonge nalo owa takera ungu pulu te inie anjokondo 10:16*. paa engelene kolkolie ‘Melte topo namili.’ ningu andoko molemele mele aku siku kanu yembomane ‘Eno mindili nangi. Eno tepo kenjemili.’ ningu molemele.§ ‘Kanu yemane eno ‘Naa pumolo.’ konopu lenge aulke tenga “Aulke peangamo kene pamili.’ ningu kondi tonge.’ nimbe nirimu. Pe Yesusi lombili andoli ye pokorene kanu yemando ungu niringila (Pe-Pita 2, Jutu 4-16, Jono Kumbi Lepamo 4:1, Gallesia 2:4, 4:17, Lipe Mundorumu Yema 20:30). 16 Kanu kolo toli yemboma ongo ulu tengema kanokolie, ‘Eno sike kolo tolime.’ ningu kanonge. ‘Amu namili.’ ningu akeme manda olko toko nolemelaye? Molo ‘Me te namili.’ ningu silipu manda akuku nolemelaye? Paa molo. ‘Amu lupe akeme lupela, me lupe silipu lupela.’ ningu kanolemele. ⸤Aku siku mele Pulu Yemone sike ungu umbu tondolime pilku yemboma sike ningu silimele mele lupe, Pulu Yemone ungu umbu naa tondolime yemboma kolo toko ningu silimele mele lupela ningu kanonge.⸥ Unjoma mongo tolemo kinie kanokolie ‘Ime nomolo lemo. Ime naa nomolo lemo.’ ningu kanoko imbi silimele kanumu.* ungu pulumu LLuku 6:44**. 17 Unjo peangamone mongo peangamo tolemo; unjo kerimuni mongo kerimu tolemo. 18 Unjo peangamone mongo keri te manda naa tomba; unjo kerimuni mongo peanga te manda naa tombala. Jemisi 3:9-12. 19 Unjo mongo peangama naa tomba unjoma pali peke tokolie tepena kalemele. inie yakondo 3:10. 20 Unjoma mongo tolemo kinie kanokolie, “I mu peanga, imu keri.” ningu apurulimele mele, onge yembo kanumene tenge ulume enone kanokolie yemboma molemele mele sike aku siku kanonge.
21 “ ‘Yembomane nando ‘Awilimu.’ nilimele yemboma pali Pulu Yemone nokolemo mulu koleana§ bokumunge alsena anjokondo “20. kingdom”. suku punge.’ ningu naa pilieyo. Tata mulu koleana molemomonga ungume pilku liku tenge yemboma mindi akune punge. 22 Yemboma apurumbe wale kanumu wendo ombá kinie yembo awisilini nando ningendo: “Awilimu, nane nunge imbi lepo* bokumunge alsena anjokondo “6 bikpela”, “28. nem”. nunge ungume nimbu sirindu kanumu; nunge imbi lepo yembomanga konopune kuru moloringime “Ongo ulsu paa.” nirindu kanumu; nunge imbi lepo ulu tondolo awisili terindu kanumu.” ninge. 23 Nalo aku siku ninge kinie nane enondo nimbondo: “Na enonga imbime paa naa pilipu eno kanopo imbi naa silio. Inie anjokondo 25:12. Eno Pulu Yemonga ungumu naa pilku liku teringi kene nanga kumbikerena naa ongo anjo paa.” nimbo.
7:24-27 Ulke Takolemele Mele Ungu Ikomo LLuku 6:46-49. (7:15-27 pali kanani.)
24 “Akumunge, inanga ungume pilku liku tenge yemboma eno ye te molemo mele niembo: Ye pilipe konginjeli perimu ye te yuni yunge ulkemo ‘Ingi nimbe angiliepili.’ nimbe kou-polona ola takorumu. 25 Pe lo topa no topa poporome topalie ulkemo paa topa kalalu simbe terimu nalo ulke simumu kou-polona angilierimu kulu topa tekise naa tekisipe ingi nimbe we angilierimu. Nanga ungume pilku liku telemele yemboma eno kanu yemo mele molemele.
26 “I nanga ungume pilku liku naa tenge yemboma eno ye te molemo mele niembo: Ye pilipe konginjeli naa perimu ye tene yunge ulkemo ukiana ola takorumu. 27 Pe lo topa no topa poporome topalie ulke kanumu topa kalalu sipe paa bulu-balo sirimu. Nanga ungume naa pilku liku tenge yemboma eno kanu yemo mele molemele.” nirimu.
7:28-8:1 Yesusi Yemboma Mane Sipe Pora Sipelie Ma-Pangine Maniendo Orumu Temanemo§ LLuku 8:1 ekendo, 7:28-29 Mako 1:22.
28 Yesusini aku ungume nimbe pora sirimu kinie yuni mane sirimu pilku moloringi yembomane yuni ungu mane sirimu mele pilkulie mini-wale mundoringi. 29 Pulu Yemonga ungu manemanga pulume pilku eno mane siringi yemane* bokumunge alsena anjokondo “41. saveman”. we mane siringi mele Yesusini aku sipe mane naa sirimu. Namba lierimu yemane pipili naa kolko tondolo munduku mane siringi mele aku sipe mane sirimu kulu pilkulie eno mini-wale mundoringi.

*^ akumunge 7:1-2 LLuku 6:37-38; 7:3-5 LLuku 6:41-42.

7:1-2: Kolomongo awili 5,6,7 pali Yesusini ma pangine ola molopalie wale telune yunge lombili andolime mane sipe nirimu.

7:1-2: Romo 2:1.

§7:1-2: Gallesia 6:4.

*7:5: bokumunge alsena anjokondo “47. tupela maus”.

7:5: inie anjokondo 23:24.

7:6: akumunge 7:7-11 LLuku 11:9-13, Jono 14:13-14, 15:16; 7:12 LLuku 6:31.

§7:8: Ou Kingime 3:5, inie anjokondo 18:19, 21:22, Jono 14:11-14, Jemisi 1:5-8.

*7:12: bokumunge alsena anjokondo “26.2. Lo na Profet”.

7:12: Romo 13:9-10, Gallesia 5:14.

7:13: LLuku 13:24, Jono 10:7,9.

§7:14: bokumunge alsena anjokondo “24. laip”.

*7:14: inie anjokondo 22:14, LLuku 13:24.

7:14: akumunge 7:16,18,20 mele LLuku 6:43-45*.

7:15: ungu pulu te inie anjokondo 10:16*.

§7:15: ‘Kanu yemane eno ‘Naa pumolo.’ konopu lenge aulke tenga “Aulke peangamo kene pamili.’ ningu kondi tonge.’ nimbe nirimu. Pe Yesusi lombili andoli ye pokorene kanu yemando ungu niringila (Pe-Pita 2, Jutu 4-16, Jono Kumbi Lepamo 4:1, Gallesia 2:4, 4:17, Lipe Mundorumu Yema 20:30).

*7:16: ungu pulumu LLuku 6:44**.

7:18: Jemisi 3:9-12.

7:19: inie yakondo 3:10.

§7:21: bokumunge alsena anjokondo “20. kingdom”.

*7:22: bokumunge alsena anjokondo “6 bikpela”, “28. nem”.

7:23: Inie anjokondo 25:12.

7:23: LLuku 6:46-49.

§7:27: LLuku 8:1 ekendo, 7:28-29 Mako 1:22.

*7:29: bokumunge alsena anjokondo “41. saveman”.